Nova študija nakazuje umetniški izvor Torinskega prta
Torinski prt, dolgo časa predmet vere, znanstvenih raziskav in polemik, je s pomočjo digitalne analize znova vzbudil zanimanje raziskovalcev. Nova študija, objavljena v znanstveni reviji Archaeometry, je s tridimenzionalnim modeliranjem simulirala nastanek skrivnostne podobe, ki se pojavlja na tem kosu lanenega platna, in prišla do zaključkov, ki podpirajo tezo o umetniškem izvoru.
Pod vodstvom brazilskega oblikovalca Cicera Moraesa je ekipa strokovnjakov ustvarila dve različni simulaciji – eno s tridimenzionalnim modelom človeškega telesa, drugo pa z bas reliefom, obliko sploščenega kipa, značilno za srednjeveško umetnost. Nato so analizirali, kako se tkanina prilega vsakemu modelu in kakšne sledi pusti. Cilj je bil preveriti, katera izmed simulacij ustreza podobi, ki je vidna na pravem Torinskem prtu.
Rezultati primerjave so pokazali, da tridimenzionalni človeški model ustvari razširjene in popačene oblike, ki se ne ujemajo z oblikami na prtu. Nasprotno pa je model bas reliefa ustvaril odtis, ki je bil presenetljivo natančen in bolj podoben dejanski podobi na platnu, z večjo skladnostjo v obrisih in manjšim anatomskim popačenjem. Simulacije iz zgornjega zornega kota so dodatno potrdile te razlike: tkanina na 3D telesu je imela bistveno manjši stik in večja odstopanja, medtem ko je pri reliefu ustvarila bolj realistično in enotno podobo.
Moraes je pojasnil, da to sledi učinku, ki ga v znanstvenem jeziku primerjajo z Agamemnonovo masko – ko se dvodimenzionalna tkanina ovije okoli tridimenzionalnega objekta, pride do popačenja. Čeprav je bil Torinski prt dolgo časa interpretiran kot neposreden odtis Jezusovega telesa po križanju, najnovejša analiza kaže, da taka razlaga ne bi ustvarila tako skladne podobe, kot jo najdemo na prtu.
Čeprav študija ni obravnavala vprašanja datacije prta, raziskava opozarja na pomemben tehnični vidik njegovega nastanka. Uporabljena metoda, značilna za umetniško delo v srednjem veku, odpira možnost, da gre za dovršeno podobo, nastalo z umetniškim postopkom, ki posnema učinek stika s telesom.
Avtorji poudarjajo, da njihova raziskava ne želi razveljaviti verskega pomena prta, temveč prispevati k boljšemu razumevanju njegovega nastanka z uporabo sodobnih digitalnih orodij. Takšna pristopa omogočata ponovno preverjanje zgodovinskih razlag in širši javnosti ponujata vpogled v procese, s katerimi lahko znanost danes preučuje starodavne skrivnosti.
