Znanstveniki razkrili smrtonosne bolezni, ki so pokosile Napoleonovo vojsko
Mednarodna skupina znanstvenikov je s pomočjo genetske analize fosilnih ostankov razjasnila enega najbolj zagonetnih poglavij napoleonske zgodovine. Študija, objavljena v Proceedings of the National Academy of Sciences, razkriva, da sta bila množična umiranja med umikom Napoleonove Grande Armée iz Moskve leta 1812 posledica epidemij paratifusne in povratne vročine – bolezni, ki ju takratna medicina ni bila sposobna prepoznati.
Z uporabo naprednih metod ekstrakcije starodavne DNK iz zob trinajstih vojakov, pokopanih v množičnem grobu v Vilni, so raziskovalci identificirali bakterije Salmonella enterica Paratyphi C in Borrelia recurrentis. Prva povzroča paratifus, druga pa povratno vročino, ki jo prenašajo uši. Doslej so zgodovinarji kot glavni razlog za množične smrti navajali tifus, a nova analiza v zobeh ni zaznala njegove prisotnosti.
Vojaki, stari med 20 in 39 let, niso imeli poškodb, ki bi nakazovale smrt v boju, kar potrjuje domneve o podhranjenosti, mrazu in okužbah kot ključnih dejavnikih njihovega propada. Umik iz Moskve jeseni 1812 je spremljala ostra zima, pomanjkanje hrane in slabše sanitarne razmere, kar je omogočilo hitro širjenje bolezni.
Paratifus se prenaša z okuženo hrano in vodo ter povzroča visoko vročino in prebavne motnje, medtem ko povratna vročina sproža napade mrzlice in slabosti. Obe bolezni sta bili znani zdravnikom tistega časa, a pogosto zamenjani s tifusom ali strelsko vročino, kar je preprečilo učinkovito ukrepanje.
Znanstvena analiza fosilizirane DNK razkriva, da sta bili okužbi razširjeni med evropskim prebivalstvom že stoletja. To je prvi neposredni dokaz prisotnosti teh bolezni pri Napoleonovih vojakih. Čeprav trinajst analiziranih primerov predstavlja le del več kot 3.000 trupel v Vilni, odkritje pomembno dopolnjuje zgodovinsko razumevanje usode Grande Armée.
Umik iz Rusije velja za eno najbolj katastrofalnih vojaških operacij v zgodovini. Po nekaterih ocenah se je iz Moskve proti zahodu vračalo le okoli 100.000 od več kot pol milijona vojakov. Nova spoznanja kažejo, da odločilne bitke niso bile zgolj vojaške, ampak tudi mikrobiološke.
Napoleonova vojska je padla pod težo bolezni, ki so se širile tiho, a neusmiljeno. Znanost je zdaj dokazala, da so za pogubo več deset tisoč vojakov krive sile, majhne kot uš ali bakterija – nevidni, a smrtonosni sovražniki zgodovine.
