Po navedbah vlade se je Janša srečal s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, belgijskim premierjem Bartom De Weverjem in predsednikom vlade Malte Robertom Abelo.
Premier je izpostavil, da Slovenija ostaja trdna zagovornica širitve Evropske unije in vključevanja držav Zahodnega Balkana v evropske povezave. Po njegovem mnenju je širitev trenutno med pomembnejšimi političnimi prednostnimi nalogami unije, vendar postopki napredujejo počasneje, kot bi bilo potrebno.
Ocenil je, da so obstoječi formalni postopki nastali v drugačnih okoliščinah in da današnje geopolitične razmere zahtevajo hitrejše odzive. Po njegovih besedah bi morala Evropska unija poiskati načine za pospešitev pristopnih postopkov, ne da bi pri tem opustila potrebne standarde.
Janša je poudaril tudi pomen postopnega vključevanja držav kandidatk v evropske politike že pred polnopravnim članstvom. Opozoril je, da bi lahko v primeru prepočasnega približevanja regije Evropski uniji vpliv na tem območju okrepile druge svetovne sile.
Ob tem je dejal, da mora Slovenija graditi dobre odnose z različnimi partnerji ter krepiti svojo diplomatsko in gospodarsko mrežo. Zavzel se je za uravnoteženo zunanjo politiko in tesnejše sodelovanje z evropskimi državami.
Vrh EU–Zahodni Balkan poteka v času, ko je vprašanje širitve zaradi spremenjenih varnostnih in političnih razmer ponovno v ospredju evropskih razprav. Več evropskih voditeljev se je ob prihodu v Tivat zavzelo za hitrejši napredek držav kandidatk, nemški kancler Friedrich Merz in francoski predsednik Emmanuel Macron pa sta podprla tudi poenostavitev pristopnega procesa.
