V ospredju razprav je bilo vprašanje prihodnosti držav Zahodnega Balkana v Evropski uniji. Voditelji so ponovno izpostavili Črno goro kot najuspešnejšo kandidatko za članstvo, medtem ko so Srbiji namenili več pozivov k jasnejši opredelitvi glede njene evropske poti.
Nemški kancler Friedrich Merz je dejal, da Srbija ne more dolgoročno voditi politike med različnimi geopolitičnimi središči moči. Po njegovih besedah mora Beograd jasno pokazati, ali svojo prihodnost vidi v Evropski uniji ali v tesnejšem povezovanju z Rusijo in Kitajsko. Dodal je, da ostajajo vrata Evropske unije odprta, vendar bo nadaljnji napredek odvisen od odločitev Srbije.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je potrdil, da so številni evropski voditelji izpostavili vprašanje sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini. Srbija sankcij še ni uvedla, kar ostaja ena od pomembnih točk nesoglasij med Beogradom in Brusljem.
Kljub temu je Vučić pogovore ocenil kot konstruktivne. Posebej je pozdravil francosko-nemško pobudo za poenostavitev in pospešitev pristopnega procesa, ki bi državam kandidatkam omogočila hitrejše vključevanje v posamezne evropske politike še pred polnopravnim članstvom.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da so pogoji za nadaljnji napredek Srbije dobro znani. Med njimi so reforme na področju pravne države, svobode medijev in volilne zakonodaje ter večja usklajenost s skupno zunanjo in varnostno politiko Evropske unije.
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je pojasnil, da so srbske oblasti predstavile časovni načrt za izvajanje reform. Evropska komisija bo na podlagi doseženega napredka pripravila oceno, države članice pa bodo nato odločale o morebitnem odprtju novega sklopa pristopnih pogajanj.
Voditelji so se strinjali, da širitev ostaja ena ključnih strateških nalog Evropske unije. Ob tem so poudarili potrebo po večji učinkovitosti pristopnega procesa in tesnejšem sodelovanju z državami Zahodnega Balkana.
Vrha v Tivtu so se udeležili voditelji vseh šestih držav Zahodnega Balkana – Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Albanije in Kosova – ter predstavniki institucij Evropske unije in večine držav članic. Med udeleženci je bil tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša.
